RAKITOVEC - VITAMINSKA BOMBA

Rakitovec zraste od 3- 5 metrov visk grm, lahko ga obrezujemo-oblikujemo po potrebi. Je nezahtevna rastlina in raste povsod. Grmi so zelo dekorativni, srebrne veje in suličasti listi na vetru dajejo izjemen kontrast barv, rastlina je medonosna in cvetovi privabljajo čebele




Jagode rakitovca imajo izjemno veliko vitaminov, C vitamina imajo jagode 10 krat več kot limona. Zdravilne lastnosti rakitovca so : krvni obtok se pospeši, utrjuje žile, zmanjša nalaganje maščob v telesu. Pripravki iz listov in plodov zavirajo nastanek prostih radikalov, zato so v Rusiji pričeli zdraviti rakasta obolenja. zdravilo je proti pljučnici, gripi, davici...
Rakitovec je naravni antioksidant, ki pomaga da ostanemo zdravi in v odlični fizični kondiciji.

SIVKA - LAVANDULA

Sivka spada v rod Lavandula, ki predstavlja majhne divje ali gojene zimzelene pol-grmaste rastline. Je tudi v tesnem sorodstvu z znanimi zelišči kot so žajbelj, rožmarin in timijan. Izvira iz sončnih območij Sredozemlja, danes pa jo gojijo že po celem svetu kot zelišče ali okrasni grmiček.

Zraste do pol metra visoko, najbolje pa jo prepoznamo po sivkasto - vijoličnih ali modrih cvetovih. Stebla so lahko zelenkasta ali sivo - srebrne barve in široko razrasla. Najbolj ji ugaja zemlja bogata z mineralnimi snovmi in dušikom. Cveti v poletnem času od julija do avgusta.
Sivko lahko vzgojite kar doma na vašem balkonu ali vrtu. Zelo uživa na sončni strani, zato pazite, da je ne boste posadili v senco.


Zdravilni učinki sivke:

Uravnava prebavo, Pomirja menstrualne krče, Čisti urin, Uravnava krvni tlak, Pomaga pri zbijanju vročine, Zdravi migrene, Deluje kot pomirjevalo - proti histeriji, živčnih boleznih in nespečnosti...

GRANATOVEC - Punica granatum

Granatovec lahko gojimo kot kosat grm ki zraste v visino do treh metrov  ali drevo , ki zraste do visine petih metrov.Najbolje uspeva na odcednih apnenčastih tleh na sončnih legah. 

Ima prelepe sijoče oranžno rdeče cvetove v obliki velikih kelihov. Sadje granatnega jabolka je okrogle oblike in ima trdo rdečo ali zeleno lupino. Znotraj sadeža se nahaja meso s sočnimi zrni.

HORTNEZIJA - HYDRANGEA

Mnogo let so hortenzije veljale za staromodne rastline, danes pa jih srečujemo na vrtovih, okenskih policah, vazah.
S svojimi cvetovi nas razveseljujejo od junija naprej, številne sorte pa svoje cvetove ohranijo vse do jeseni

Če želimo da nam hortenzije obilno cvetijo jih moramo gnojiti dvakrat letno in sicer sredi maja in konec junija.




Hortenzije uspevajo na senčnih in sončnih legah,vendar je bujnost cvetenja na senčnih legah manjša. V času cvetenja je potrebno rastlino obilno zalivati. Barvo cvetov pa dosežemo z različnimi barvili za hortenzije.

PLOŠČATA BRESKEV

PLOŠČATA BRESKEV

Nova sorta breskve, ki ima zanimiv videz ploda, plod je sploščen.
Ploščato breskev odlikuje odličen okus in lep videz ter odpornost na breskovo kodravost.Sadike ploščate breskve so vsajene v loncih starost sadike je 2- 3 leta.


Sadike dobite v naši drevesnici.

SUSINCOCO oz. Papeževa marelica

SUSINCOCO oz. Papeževa marelica

Ste že slišali za SUSINCOCO oz. papeževo marelico? To je novi križanec med marelico in slivo. Drevo je bolj odporno kot navadna marelica. Plod papeževe marelice pa ima karakteristike obeh plodov.

AMERIŠKA BOROVNICA

AMERIŠKE BOROVNICE

Med jagodičevje spadajo tudi ameriške borovnice, ki pa imajo povsem drugačne rastne zahteve kot ostale jagodičaste sadne vrste. So namreč rastline, ki počasi rastejo in pozno preidejo v polno rodnost. Njihova življenjska doba je dolga nekaj desetletji in tako nekajkrat presega življenjsko dobo drugih grmovnatih jagodičastih vrst. Ameriška borovnica je do dva metra visok grm s plitvim šopastim koreninskim sistemom. Rumeno zelene poganjke prekrivajo bradavicam podobni izrastki. Pozimi dobijo poganjki rdeč pridih. Listi so ovalni, poletno zeleni, do deset centimetrov dolgi. Zgoraj so nekoliko povoščeni, spodaj pa listne žile prekrivajo nežne dlačice. V jeseni odpadejo. Na koncu poganjkov se v skupinah razvijejo majhni, vazasti cvetovi. V skupini je od osem do deset belih ali rožnatih cvetov, ki se pojavijo konec maja. Štiri do pet tednov po cvetenju dozorijo gozdnim borovnicam podobni temno modri plodovi, sladko kislega okusa. V notranjosti je zelenkasto meso. Velikost plodov je odvisna od sorte, letine in vzgoje, običajno pa so do dva centimetra debeli. Ameriška borovnica doseže polno rodnost po osmih letih.

Glede tal so ameriške borovnice precej zahtevne. Za normalno rast potrebujejo zelo kisla, rahla, in enakomerno vlažna tla, bogata s humusom. Najbolj jim ustreza kislost med 3,5 do 5,2 pH. Temu se najbolj približajo barjanska tla. V okolju, kjer ni ustreznih kislih tal, priporočamo sajenje borovnic na grebenih (kot rododendrone) ali v jarkih, obdanih s filcem, kopreno, oziroma v večjih posodah, kjer jim lahko ustvarimo ustrezne rastne pogoje. Na sončni legi v vrtu izkopljemo veliko sadilno jamo, 80 centimetrov široko in 60 centimetrov globoko. Za večje število grmov pripravimo sadilni jarek. Vsak grm mora imeti približno dva kvadratna metra rastnega prostora. Ob sajenju sadilno jamo obdamo s plastično zaščito, da preprečimo razkisanje zemlje, medtem ko mora biti dno propustno za vodo. 

Obrezovanje

Borovnice obrezujemo ob koncu zime, pred brstenjem. Pri mladih grmih izrezujemo le šibke in poškodovane poganjke, da s tem oblikujemo več močnejših, kasneje pa se usmerimo na rez za rodnost. Borovnice rodijo na dve ali tri letnem lesu, zato moramo skrbeti, da bomo imeli takšnih poganjkov čimveč.

Obiranje in shranjevanje

Borovnice pobiramo postopoma, saj zorijo več tednov. Za skladiščenje v domačih pogojih skoraj niso primerne, zato se poslužujemo drugačnih načinov shranjevanja. Če jih želimo zmrzniti, plodove najprej razprostremo na pladnje, tako da se med seboj ne dotikajo in jih zmrznemo. Kasneje jih damo v posode ali vrečke in hranimo do uporabe. Pogost način shranjevanja je tudi vkuhavanje za kompote, marmelade in sokove