BODIKA - zimski okras vrta

Pozimi, ko listopadno grmovje in drevesa stegujejo svoje gole veje proti nebu, na vrtu naenkrat opazimo zelenilo tistih rastlin, na katere poleti, zaradi obilice pisanega cvetja, dostikrat pozabimo.

Bodika je grm ali manjše drevo, visoko pet, izjemoma do deset metrov. Debelina debla je največ 30 centimetrov. V naravi raste kot grm. Če jo hočemo vzgojiti v drevo, moramo več let obsekovati stranske poganjke okoli tistega debla, ki smo ga izbrali za vodilno.
Listi so usnjati, bleščeči, zimzeleni, ovalni in bodičasti, razvrščeni spiralno. Proti vrhu rastline imajo listi večinoma samo končno bodico. Lahko so zelo spremenljive oblike. Maja se pojavijo v zalistjih belo rumenkasti cvetovi, združeni v neprava
kobulasta socvetja. Cvetovi so bodisi moški, ki imajo razvite prašnike in zakrnel pestič, bodisi ženski, z razvitim pestičem in zakrnelimi prašniki. Zgodi se, da so na isti rastlini oboji cvetovi, lahko pa se na isti rastlini celo zamenja spol. Ženske rastline so jeseni bogato obložene z rdečimi koščičastimi plodovi. Količina plodov je nekoliko odvisna od tega, ali bodika raste v senci ali na soncu. Rastline na soncu so bogatejše s plodovi.

 Bodiko lahko na vrtovih vzgajamo kot samostojno manjše drevo, kot podstojno vrsto višjim drevesom, tako listavcem kot iglavcem. Raste tako v senci kot na soncu. Uporabna je kot visokodebelna živa meja ali običajna nizka živa meja. Rastlino lahko zelo obrezujemo, tako da jo oblikujemo v različne oblike. Če deset ali več let staro rastlino močno porežemo, le nekaj centimetrov visoko, lahko iz nje oblikujemo zanimivo obliko, kroglo ali kakšen ne preveč zapleten topiarij. Bodika skoraj vedno požene iz debla, čeprav je to odrezano povsem pri tleh. Če jo dovolj pogosto strižemo, dobimo lepo oblikovane krogle, stožce, piramide in še kaj