KOLOBARJENJE

Vrtnarji so že od nekdaj vsako leto menjali prostor, ki ga zavzema določen pridelek. Če gojimo zelenjavo na kosu zemlje več let zapored, ne da bi gnojili, se bo zemlja izčrpala in primankovalo bo določenih pomembnih hranil. Zelo verjetno se bodo hkrati pojavili tudi različni škodlivci in bolezni kar bo še dodatno zmanjšalo pridelek. Če povrtnine vsako leto zasedajo drug prostor, lahko dobijo iz zemlje največjo možno količino hrane , težav z škodljivci in boleznimi pa bo veliko manj.

V vrtnarjenju so vrtnine razdeljene glede potreb v tri glavne skupine:
a) stročnice,   solatnice in čebulnice  
b)korenčnice in gomoljčnice
c)kapustnice


Prva skupina obsega stročnice, ( grah , fižol) solatnice ( solata,zelana, kumare,por, čebula, paprika...) Vse zahtevajo zemljo ki je bogata z organskimi snovmi. Grah in fižol obogatita zemljo z dušikom zato jima v kolobarju sledijo kapustnice ki za razvoj listov potrebujejo večje količin dušika.

Med korenčnice in gomoljnice spadajo : pesa, korenček , krompir. Te vrtnine potrebujejo zemljo, ki je bogata s fosforjem in kalijem, ter pognojena še od prejšnjega pridelka. Svež gnoj lahko povzroči nezaželene učinke npr. deformacijo rastline.

Kapustnice so zelje, kodrasti ohrovt,cvetača, ohrovt, koleraba...


TRILETNO KOLOBARJENJE

Zemljo - parcelo razdelimo na tri poljine, eno za stročnice in solatnice, drugo za korenčnice in gomoljnice ter tretjo za kapustnice. Poljine naj bodo enako velike če želimo vsako leto gnojiti enako količino vrtnin. V prvem letu napravimo načrt kolobarjenja.

a) POLJINA (stročnice in solatnice)                                                  
Zemljo jeseni prelopatamo, pognojimo

b) POLJINA (korenčnice in gomoljnice)
Zemljo prekopljemo jeseni in gnojimo spomladi

c) POLJINA (kapustnice)
Prelopatamo zemljo in spomladi po potrebi gnojimo z rudninskimi gnojili


V drugem letu preselimo kapustnice na prostor kjer so prej rastle stročnice in solatnice. Slednje posadimo na poljino kjer so rastle korenčnice in gomoljnice. Korenčnice in gomoljnice pa preselimo na staro mesto kapustnic.


IZJEME PRI KOLOBARJENJU

Nekatere povrtnine ne uspevajo dobro če jih selimo vsako lato. Rabarbaro in artičoko naprimer gnojimo na istih gredicah več let zapored. Šele ko se začne pridelek zmanjševati jih preselimo.


 1 LETO                                                                      
a) poljina stročnice in solatnice                                         
c) poljina : kapustnice                                                                                
b) poljina : korenčnice in gomoljnice                                  

2 LETO

b) poljina : korenčnice in gomoljnice

a) poljina stročnice in solatnice                                                        

c) poljina : kapustnice

 3 LETO

c) poljina : kapustnice

b) poljina : korenčnice in gomoljnice

a) poljina stročnice in solatnice