RAKITOVEC - VITAMINSKA BOMBA

Rakitovec zraste od 3- 5 metrov visk grm, lahko ga obrezujemo-oblikujemo po potrebi. Je nezahtevna rastlina in raste povsod. Grmi so zelo dekorativni, srebrne veje in suličasti listi na vetru dajejo izjemen kontrast barv, rastlina je medonosna in cvetovi privabljajo čebele




Jagode rakitovca imajo izjemno veliko vitaminov, C vitamina imajo jagode 10 krat več kot limona. Zdravilne lastnosti rakitovca so : krvni obtok se pospeši, utrjuje žile, zmanjša nalaganje maščob v telesu. Pripravki iz listov in plodov zavirajo nastanek prostih radikalov, zato so v Rusiji pričeli zdraviti rakasta obolenja. zdravilo je proti pljučnici, gripi, davici...
Rakitovec je naravni antioksidant, ki pomaga da ostanemo zdravi in v odlični fizični kondiciji.

SIVKA - LAVANDULA

Sivka spada v rod Lavandula, ki predstavlja majhne divje ali gojene zimzelene pol-grmaste rastline. Je tudi v tesnem sorodstvu z znanimi zelišči kot so žajbelj, rožmarin in timijan. Izvira iz sončnih območij Sredozemlja, danes pa jo gojijo že po celem svetu kot zelišče ali okrasni grmiček.

Zraste do pol metra visoko, najbolje pa jo prepoznamo po sivkasto - vijoličnih ali modrih cvetovih. Stebla so lahko zelenkasta ali sivo - srebrne barve in široko razrasla. Najbolj ji ugaja zemlja bogata z mineralnimi snovmi in dušikom. Cveti v poletnem času od julija do avgusta.
Sivko lahko vzgojite kar doma na vašem balkonu ali vrtu. Zelo uživa na sončni strani, zato pazite, da je ne boste posadili v senco.


Zdravilni učinki sivke:

Uravnava prebavo, Pomirja menstrualne krče, Čisti urin, Uravnava krvni tlak, Pomaga pri zbijanju vročine, Zdravi migrene, Deluje kot pomirjevalo - proti histeriji, živčnih boleznih in nespečnosti...

GRANATOVEC - Punica granatum

Granatovec lahko gojimo kot kosat grm ki zraste v visino do treh metrov  ali drevo , ki zraste do visine petih metrov.Najbolje uspeva na odcednih apnenčastih tleh na sončnih legah. 

Ima prelepe sijoče oranžno rdeče cvetove v obliki velikih kelihov. Sadje granatnega jabolka je okrogle oblike in ima trdo rdečo ali zeleno lupino. Znotraj sadeža se nahaja meso s sočnimi zrni.

HORTNEZIJA - HYDRANGEA

Mnogo let so hortenzije veljale za staromodne rastline, danes pa jih srečujemo na vrtovih, okenskih policah, vazah.
S svojimi cvetovi nas razveseljujejo od junija naprej, številne sorte pa svoje cvetove ohranijo vse do jeseni

Če želimo da nam hortenzije obilno cvetijo jih moramo gnojiti dvakrat letno in sicer sredi maja in konec junija.




Hortenzije uspevajo na senčnih in sončnih legah,vendar je bujnost cvetenja na senčnih legah manjša. V času cvetenja je potrebno rastlino obilno zalivati. Barvo cvetov pa dosežemo z različnimi barvili za hortenzije.

PLOŠČATA BRESKEV

PLOŠČATA BRESKEV

Nova sorta breskve, ki ima zanimiv videz ploda, plod je sploščen.
Ploščato breskev odlikuje odličen okus in lep videz ter odpornost na breskovo kodravost.Sadike ploščate breskve so vsajene v loncih starost sadike je 2- 3 leta.


Sadike dobite v naši drevesnici.

SUSINCOCO oz. Papeževa marelica

SUSINCOCO oz. Papeževa marelica

Ste že slišali za SUSINCOCO oz. papeževo marelico? To je novi križanec med marelico in slivo. Drevo je bolj odporno kot navadna marelica. Plod papeževe marelice pa ima karakteristike obeh plodov.

AMERIŠKA BOROVNICA

AMERIŠKE BOROVNICE

Med jagodičevje spadajo tudi ameriške borovnice, ki pa imajo povsem drugačne rastne zahteve kot ostale jagodičaste sadne vrste. So namreč rastline, ki počasi rastejo in pozno preidejo v polno rodnost. Njihova življenjska doba je dolga nekaj desetletji in tako nekajkrat presega življenjsko dobo drugih grmovnatih jagodičastih vrst. Ameriška borovnica je do dva metra visok grm s plitvim šopastim koreninskim sistemom. Rumeno zelene poganjke prekrivajo bradavicam podobni izrastki. Pozimi dobijo poganjki rdeč pridih. Listi so ovalni, poletno zeleni, do deset centimetrov dolgi. Zgoraj so nekoliko povoščeni, spodaj pa listne žile prekrivajo nežne dlačice. V jeseni odpadejo. Na koncu poganjkov se v skupinah razvijejo majhni, vazasti cvetovi. V skupini je od osem do deset belih ali rožnatih cvetov, ki se pojavijo konec maja. Štiri do pet tednov po cvetenju dozorijo gozdnim borovnicam podobni temno modri plodovi, sladko kislega okusa. V notranjosti je zelenkasto meso. Velikost plodov je odvisna od sorte, letine in vzgoje, običajno pa so do dva centimetra debeli. Ameriška borovnica doseže polno rodnost po osmih letih.

Glede tal so ameriške borovnice precej zahtevne. Za normalno rast potrebujejo zelo kisla, rahla, in enakomerno vlažna tla, bogata s humusom. Najbolj jim ustreza kislost med 3,5 do 5,2 pH. Temu se najbolj približajo barjanska tla. V okolju, kjer ni ustreznih kislih tal, priporočamo sajenje borovnic na grebenih (kot rododendrone) ali v jarkih, obdanih s filcem, kopreno, oziroma v večjih posodah, kjer jim lahko ustvarimo ustrezne rastne pogoje. Na sončni legi v vrtu izkopljemo veliko sadilno jamo, 80 centimetrov široko in 60 centimetrov globoko. Za večje število grmov pripravimo sadilni jarek. Vsak grm mora imeti približno dva kvadratna metra rastnega prostora. Ob sajenju sadilno jamo obdamo s plastično zaščito, da preprečimo razkisanje zemlje, medtem ko mora biti dno propustno za vodo. 

Obrezovanje

Borovnice obrezujemo ob koncu zime, pred brstenjem. Pri mladih grmih izrezujemo le šibke in poškodovane poganjke, da s tem oblikujemo več močnejših, kasneje pa se usmerimo na rez za rodnost. Borovnice rodijo na dve ali tri letnem lesu, zato moramo skrbeti, da bomo imeli takšnih poganjkov čimveč.

Obiranje in shranjevanje

Borovnice pobiramo postopoma, saj zorijo več tednov. Za skladiščenje v domačih pogojih skoraj niso primerne, zato se poslužujemo drugačnih načinov shranjevanja. Če jih želimo zmrzniti, plodove najprej razprostremo na pladnje, tako da se med seboj ne dotikajo in jih zmrznemo. Kasneje jih damo v posode ali vrečke in hranimo do uporabe. Pogost način shranjevanja je tudi vkuhavanje za kompote, marmelade in sokove

KOLOBARJENJE

Vrtnarji so že od nekdaj vsako leto menjali prostor, ki ga zavzema določen pridelek. Če gojimo zelenjavo na kosu zemlje več let zapored, ne da bi gnojili, se bo zemlja izčrpala in primankovalo bo določenih pomembnih hranil. Zelo verjetno se bodo hkrati pojavili tudi različni škodlivci in bolezni kar bo še dodatno zmanjšalo pridelek. Če povrtnine vsako leto zasedajo drug prostor, lahko dobijo iz zemlje največjo možno količino hrane , težav z škodljivci in boleznimi pa bo veliko manj.

V vrtnarjenju so vrtnine razdeljene glede potreb v tri glavne skupine:
a) stročnice,   solatnice in čebulnice  
b)korenčnice in gomoljčnice
c)kapustnice


Prva skupina obsega stročnice, ( grah , fižol) solatnice ( solata,zelana, kumare,por, čebula, paprika...) Vse zahtevajo zemljo ki je bogata z organskimi snovmi. Grah in fižol obogatita zemljo z dušikom zato jima v kolobarju sledijo kapustnice ki za razvoj listov potrebujejo večje količin dušika.

Med korenčnice in gomoljnice spadajo : pesa, korenček , krompir. Te vrtnine potrebujejo zemljo, ki je bogata s fosforjem in kalijem, ter pognojena še od prejšnjega pridelka. Svež gnoj lahko povzroči nezaželene učinke npr. deformacijo rastline.

Kapustnice so zelje, kodrasti ohrovt,cvetača, ohrovt, koleraba...


TRILETNO KOLOBARJENJE

Zemljo - parcelo razdelimo na tri poljine, eno za stročnice in solatnice, drugo za korenčnice in gomoljnice ter tretjo za kapustnice. Poljine naj bodo enako velike če želimo vsako leto gnojiti enako količino vrtnin. V prvem letu napravimo načrt kolobarjenja.

a) POLJINA (stročnice in solatnice)                                                  
Zemljo jeseni prelopatamo, pognojimo

b) POLJINA (korenčnice in gomoljnice)
Zemljo prekopljemo jeseni in gnojimo spomladi

c) POLJINA (kapustnice)
Prelopatamo zemljo in spomladi po potrebi gnojimo z rudninskimi gnojili


V drugem letu preselimo kapustnice na prostor kjer so prej rastle stročnice in solatnice. Slednje posadimo na poljino kjer so rastle korenčnice in gomoljnice. Korenčnice in gomoljnice pa preselimo na staro mesto kapustnic.


IZJEME PRI KOLOBARJENJU

Nekatere povrtnine ne uspevajo dobro če jih selimo vsako lato. Rabarbaro in artičoko naprimer gnojimo na istih gredicah več let zapored. Šele ko se začne pridelek zmanjševati jih preselimo.


 1 LETO                                                                      
a) poljina stročnice in solatnice                                         
c) poljina : kapustnice                                                                                
b) poljina : korenčnice in gomoljnice                                  

2 LETO

b) poljina : korenčnice in gomoljnice

a) poljina stročnice in solatnice                                                        

c) poljina : kapustnice

 3 LETO

c) poljina : kapustnice

b) poljina : korenčnice in gomoljnice

a) poljina stročnice in solatnice  

FOURBERRY

FOURBERRY - cveti kot forzicija, dehti kot nageljček, rodi kot ribez a je brez neprijetnega okusa po črnem ribezu in za nameček se jeseni obarva kot najbolj žlahten pahljačasti javor. 

Velja za osupljivo novost na področju jagodičja, ki pri nas še nima imena. Zato je najbolj v veljavi kar izrazfourberries. Gre za rastlino z užitnimi in okrasnimi lastnostmi. To prečudovito jagodičevje rodi plodove podobne josti, cveti kot forzicija, dehti kot nageljček, je brez neprijetnega okusa po črnem ribezu in za nameček se jeseni obarva kot najbolj žlahten pahljačasti javor. Le kdo si ne bi želel take rastline v vrtu? To je zagotovo prava izbira za popestritev vsakega vrta. Botanično ima podobne zahteve kot ribez. V naravi jih zasledimo predvsem na območju Severne Amerike. Fourberries je zelo robusten, prezimno trden grm, odporen je tudi na sušo. S skrbno selekcijo so vzgojene sorte z najlepšimi cvetovi, plodovi in barvo listja. Barva se začne spreminjati konec septembra. Najprej se obarva oranžno, na koncu pa nas razveseli še z lepo temno rdečo barvo, ki je lep jesenski v okras vsakemu vrtu. 

Jagode dozorijo veliko kasneje kot pri ribezu. Plodovi so prijetni za uživanje saj nimajo neprijetnega okusa po črnem ribezu. Obiramo jih, ko so jagode črne, oz. skoraj padejo v roke. Takrat so okus in arome najbolj izrazite. Ponavadi ga obiramo 2 do 3 tedne, količina plodov pa vsekakor zadovolji vsakega ljubiteljskega sadjarja oz. vrtnarja. Uživamo jih sveže, zamrznjene, posušene kot rozine, predelamo ji lahko tudi v marmelado ali sok. Plod ni izgubljen tudi, če ostane na grmu. Pustite ga viseti in v nekaj tednih se bo posušil.

VZGOJA IZ SEMENA

Vzgoja rastlin iz semen je najlažja in najcenejša oblika razmnoževanja, za kakovostne rezultate pa sta potrebni čistoča in pozornost.
                                                                                    SETEV V ZABOJČKE

Pri setvi v zabojčke moramo poskrbeti za nadzor nad razvojem rastlin in okoljem. Vedno uporabljamo le čiste lončke ali plastične zaboje in svež vlažen substrat. Semenski zabojček napolnimo s substratom z dlanjo pritisnemo prst, da se enakomerno usede, pri čemer pa pazimo da zapolnemo kote zabojčka. Seme posujemo/ posejemo enakomerno po površini, večja semena posejmo v večjem razmaku.  Nato semena pokrijemo s substratom , zalijemo in označimo. Zabojček pokrijemo s steklom, papirjem in hranimo pri temperaturi 18 - 21 stopinj celzija.
                                                               
                                                                    KALITEV
Pri setvi vedno določen odstotek semen ne vzkali. Posebno nekateri pridelki kot so kumare in sladka koruza, neenakomerno kalijo. Ena od rešitev je da posejemo veliko semen in, če je treba, razredčimo sadike. Bolj gospodarna in zanesljiva metoda je kalilni poskus. Semena posujemo po vlažnem papirnatem prtičku v plastičnem zabojčku. Pokrijemo ga s časopisom in hranimo v toplem prostoru pri temparaturi 21 stopinj celzija. Kalitev se bo začela po 2 - 3 dneh nato pa seme prenesemo v posamezne lončke.

       PIKIRANJE

Po vzniku odstranimo steklo in papir. Substrat naj bo ves čas vlažen. Ko rastline razvijejo klične liste jih prepikiramo.




 

ASIMINA - NOVO EKOLOŠKO SADJE

     Asi­mi­na tri­lo­ba L

Asi­mi­na je manj poz­na­na in pri nas red­ka sad­na vr­sta. Je li­sto­pad­na, s svo­ji­mi ve­li­ki­mi in­ten­ziv­no rumeni­mi li­sti je je­se­ni zelo pri­vlač­na. Če­prav ji uga­ja­jo glo­bo­ka hu­mu­sna tla, je pri­mer­na za ka­te­ri­ko­li tip tal, to­le­rant­na je za ap­ne­na tla. Če jo sa­di­mo v la­por­nata ali gli­ne­na tež­ka tla, na­re­di­mo več­jo sa­dil­no jamo, ki jo bo­ga­to za­lož­no pog­no­ji­mo z ule­ža­nim in pre­de­la­nim hlev­skim gno­jem in do­da­mo zem­ljo, bo­ga­to s hu­mu­som. Prvi dve leti ra­ste po­ča­si, do­kler se ne uko­re­ni­ni, po­tem ra­ste kar hi­tro, vse je od­vi­sno od po­go­jev ra­sti. Kol za opo­ro naj bo moč­nej­ši vsaj ne­kaj let, da se ko­re­nin­ski si­stem do­bro vra­ste.

Vzga­jamo jo lah­ko kot grm ali dre­vo; zra­ste oko­li 2,8 m kot grm ali do 5 m kot dre­vo. Kroš­njo ob­li­ku­je sama, tako da obre­zo­va­nje niti ni po­treb­no. Od­por­na je na niz­ke zim­ske tem­pe­ra­tu­re. V ča­su mi­ro­va­nja pre­ne­se do mi­nus 30 sto­pinj Cel­zi­ja. Čeprav pre­ži­vi zelo niz­ke tem­pe­ra­tu­re, je do­bro mla­do sa­di­ko asi­mi­ne prva leta zaš­či­ti­ti z na­rav­ni­mi ma­te­ria­li, kot so list­je, sla­ma, pra­prot idr.

Cve­ti v apri­lu, ima zelo lep, pri­vla­čen, tem­no vi­jo­ličen škr­lat­ni cvet. Sor­te asi­mi­ne, ki jih pred­stav­ljam, so cep­lje­ne, kar je izred­no po­membno, in so sa­moo­plod­ne. Za­ro­di v tret­jem letu po sa­je­nju. Po opra­ši­tvi se lah­ko iz groz­da­ste­ga soc­vet­ja raz­vi­je tudi po več plo­dov, ki so dol­gi od 7 do 15 cm, po­dob­ni so ba­na­ni ali man­gu. Te­ža plo­dov je raz­lič­na in se gib­lje od 50 do 500 g. Ko­ži­ca plo­da je trda, ze­le­na in po­sta­ne pred zo­ri­tvi­jo ru­me­na ter por­ja­vi.

Asiminina peneča torta 

Dodadki: 1 + ½ žlice želatine 
2,5 dl mrzle vode 
500 gr sladkorja – lahko tudi rjavega 
1 Espresso žličko soli 
3 stepene rumenjake 
5 dl mleka 
100 gr pirirane Asimine 
3 beljake 
250 gr sladkorja 
100 gr stepene smetane 

Najprej raztopite želatino v mrzli vodi, nato pomešajte 500 gr sladkorja, rumenjake, sol in mleko. Maso prelijete v lonec za kuhanje na pari, kuhajte na pari ob zmernem mešanju dokler se masa toliko ne zgosti, da se oprime vilice. Odstranite lonec z maso in dodajte Asiminin pire, premešajte in pustite kremo 30 minut, da se ohladi. Medtem stepete beljake in sladkor v sneg. 
Masi dodajte sneg in premešajte, sedaj maso nanesite na biskvitne podlage, z ostankom pa lepo obdelajte torto in jo po želji okrasite. Torto ponudite na popoldanskem srečanju s prijatelji ob dobri kavici. 
Dober tek. 

SADNO DREVJE - JABLANA

Za sadno drevje ni natančne definicije. V to skupino spadajo vse lesnate rastline, ki obrodijo plodove in imajo v naravi obliko dreves. Danes vam bomo predstavili jablano.

Jablane so najbolj razširjena sadna drevesa, kadar cvetijo so privlačna, kadar rodijo so radodarna. Skoraj povsod jih je mogoče gojiti, vendar nekatere od tega odvrača misel na višino drevesa.
Res je visokodebelne jablane niso primerne za povprečno velik vrt, vendar obstajajo tudi pritlikavi grmi jablan, ki dosežejo višino človeka.

Na velikost drevesa vpliva več dejavnikov: tla, prostor, raščavost, sorte... glavni dejavnik pa je podlaga na katero je bila sorta cepljena.



PODLAGE :

 - M27 (skrajno pritlikava podlaga )
     
-  M 9  (zelo pritlikava podlaga)

-  M 26 ( pritlikava podlaga )

- MM 106 (polpritlikava podlaga)

- MM 111 ( raščava podlaga )
 

Jablane uspevajo skoraj povsod, rast in rodnost sta revnejši v apnenčastih tleh, na slabo odcetnem zemljišču in v vrtovih blizu morja. Če so razmere za gojenje jablane ugodene se lahko pri izbiri sort svobodno odločamo.

Kako pravilno sadimo sadike?

Na začetku izkopljemo sadilno jamo 45-60 cm globine in širine. Rodovitno zgornjo plast zemlje ločimo od mrtvice in jo kasneje ob sajenju damo na dno jame. Zemlji lahko primešamo mineralno gnojilo PK (eno pest na sadiko) ali ga potrosimo po površini po sajenju. Smiselna in ekonomična je uporaba mreže proti voluharju, ki mora varovati ves koreninski sistem, tudi z vrha. V njo nasujemo rodovitno zemljo do višine, da je kasneje cepljeno mesto sadike 10 cm nad višino tal. Na koncu jamo napolnimo z mrtvico preko višine tal, ker se zemlja kasneje posede.
Slikovni prikaz pravilnega sajenja sadike si oglejte na spodnji sliki

NARAVNO GNOJILO BOGATIN

NARAVNO, S HRANILI BOGATO,
TERMIČNO OBDELANO ORGANSKO GNOJILO
ZA VSE VRSTE RASTLIN

BOGATIN - peleti je naravno, termično obdelano organsko gnojilo brez patogenih klic in plevelnih semen, uporabno za osnovno gnojenje ali dognojevanje vseh vrst rastlin. 

Odlikuje ga velika vsebnost mikro in makro hranil, ki zagotavljajo zdravo rast in razvoj rastlin.
Določen delež hranil je v obliki, ki so rastlinam takoj dostopna. Večina hranil je organsko vezana, zato se postopno sproščajo, ne ožigajo korenin in nudijo rastlinam hranila za daljše časovno obdobje. Tako so izgube minimalne - lahko gnojimo tudi na zalogo.
Pri gnojenju z BOGATINOM povečamo količino organske mase v tleh, kar ugodno vpliva na strukturo tal, vodno - zračni režim in povečuje mikrobiološko aktivnost v tleh ter vpliva na pozitivno bilanco humusa.
Nevtralen pH nudi rastlinam optimalne pogoje za rast in preprečuje zakisanje zemlje. Gnojilo nima neprijetnega vonja, se ne praši in se enostavno trosi (ročno ali strojno).
S svojo vsestransko uporabo in bogato vsebnostjo hranil je cenovno zelo ugoden.

 

BODIKA - zimski okras vrta

Pozimi, ko listopadno grmovje in drevesa stegujejo svoje gole veje proti nebu, na vrtu naenkrat opazimo zelenilo tistih rastlin, na katere poleti, zaradi obilice pisanega cvetja, dostikrat pozabimo.

Bodika je grm ali manjše drevo, visoko pet, izjemoma do deset metrov. Debelina debla je največ 30 centimetrov. V naravi raste kot grm. Če jo hočemo vzgojiti v drevo, moramo več let obsekovati stranske poganjke okoli tistega debla, ki smo ga izbrali za vodilno.
Listi so usnjati, bleščeči, zimzeleni, ovalni in bodičasti, razvrščeni spiralno. Proti vrhu rastline imajo listi večinoma samo končno bodico. Lahko so zelo spremenljive oblike. Maja se pojavijo v zalistjih belo rumenkasti cvetovi, združeni v neprava
kobulasta socvetja. Cvetovi so bodisi moški, ki imajo razvite prašnike in zakrnel pestič, bodisi ženski, z razvitim pestičem in zakrnelimi prašniki. Zgodi se, da so na isti rastlini oboji cvetovi, lahko pa se na isti rastlini celo zamenja spol. Ženske rastline so jeseni bogato obložene z rdečimi koščičastimi plodovi. Količina plodov je nekoliko odvisna od tega, ali bodika raste v senci ali na soncu. Rastline na soncu so bogatejše s plodovi.

 Bodiko lahko na vrtovih vzgajamo kot samostojno manjše drevo, kot podstojno vrsto višjim drevesom, tako listavcem kot iglavcem. Raste tako v senci kot na soncu. Uporabna je kot visokodebelna živa meja ali običajna nizka živa meja. Rastlino lahko zelo obrezujemo, tako da jo oblikujemo v različne oblike. Če deset ali več let staro rastlino močno porežemo, le nekaj centimetrov visoko, lahko iz nje oblikujemo zanimivo obliko, kroglo ali kakšen ne preveč zapleten topiarij. Bodika skoraj vedno požene iz debla, čeprav je to odrezano povsem pri tleh. Če jo dovolj pogosto strižemo, dobimo lepo oblikovane krogle, stožce, piramide in še kaj

ŠISANDRA -sadež 5 okusov :)

ŠISANDRA (Schisandra chinensis)

Sadež petih okusov

Šisandra (Schisandra chinensis) je ovijalka, ki raste zelo bujno in doseže višino do 10 m. Vzgajamo jo kot okrasno rastlino in za prehrano. Rastlina cveti od maja do junija. Grozdaste rdeče plodove obiramo od avgusta do konca septembra. Je samooplodna rastlina, a je plodnost boljša pri vsaj 2 rastlinah. Rodi od 2. leta dalje.

Potrebuje odcedna, z organsko snovjo bogata in vlažna tla (izsušitev preprečimo z zastirko- lubje, lesni sekanci). Sadimo jo na senčne do polsenčne lege. Dobro prezimi, a jo je prvo leto priporočljivo zaščititi pred mrazom. Zaradi nezahtevne vzgoje je primerna za ekološko pridelavo. Gnojimo jo spomladi z naravnimi organskimi gnojili. Za dognojevanje v rastni dobi pa uporabimo mineralna sadjarska gnojila.

Od 2. leta dalje rastlina oblikuje rdeče plodove, ki imajo pa številne zdrave učinkovine, ki so močno cenjeni v kitajski in ruski medicini. Plodovi se običajno uživajo sveži ali posušeni. So nekoliko nenavadnega okusa (kislo, slano in nekoliko pekoče), zato jih imenujemo tudi sadež petih okusov. Uporablja se za izboljšanje zdravja kože, proti nespečnosti, proti raznim infekcijam in proti kašlju. Ker je antioksidant, tudi proti staranju.Olje šisandre je močno prisotno tudi v uradni ruski medicini, saj zaradi visoke vsebnosti lignanov znižuje nevarnost srčno-žilnih obolenj, osteoporoze in različnih oblik raka. Iz plodov lahko naredimo domač sok (1kg plodov ločimo od semen, semena operemo v 1l vode, to vodo nato damo v kozico, dodamo plodove in za 5 min segrejemo na 90 stopinj, ohladimo). Na Kitajskem se kuha čaj tudi iz zdrobljenih in posušenih listov in vejic ter prav tako iz suhih plodov.

 

SEME IN SEJANJE SEMEN V ZAPRTEM PROSTORU

 Pripravljanje na sejanje je pozimi eno od prijetnih opravil ljubiteljskega vrtnarjenja. Seme si priskrbimo že zgodaj. Večina vrtnarjev si prve izkušnje pridobi z zavitkom semen radiča, redkvice ali kakšne druge trpežne enoletnice

DOBRI ZNAKI SEMEN:
 - Na zavitku je ime znanega proizvajalca
 - Zavitek je bil po uporabi dobro zaprt in shranjen v hladnem in suhem prostoru

SLABI ZNAKI SEMEN:
 - Luknje v velikih semenih
 - Zavitek je ostal odprt in nezapečaten od prejšnega leta


Marsikatere priljubljene cvetlice so preobčutljive da bi jih pred koncem pomladi gojili na prostem. Zato sejemo semena v setveno prst , pladnje ali lonce pa hranimo v rastlinjaku , pokriti gredi ali na okenski polici. Sejance presajamo v vrt  maja. Tudi nekatere manj odporne vrtnine ( paradižnik, kumare, jajčevci, paprike) sejemo pod steklo v začetku pomladi in jih pozneje, ko mine nevarnost pozebe presadimo v rastlinjak ali na prosto. Sejanje v zaprtem prostoru pa ni rezervirano samo za občutljive rastline. Tako ravnamo tudi pri odpornih skupinah cvetlic in vrtnin, če želimo, da zgodaj cvetijo ali zgodaj rodijo.

1. POSODE. Uporabimo setvene pladnje,skodele, cvetlične lonce. Imeti morajo odcetne luknje ali reže. Stare lonce pred uporabo umijemo, glinene pa čez nočnamočimo.


2. PRST. Za kaljenje je idealna setvena prst na osnovi šote. Biti mora sterilna, lahka in trdna. Posodo napolnimo s setveno prstjo ali prstjo za podtaknjence. Dan pred sejanjem jo poškropimo z vodo, tako da je  vlažna ko sejemo. Semena raztrosimo na redko in pokrijemo s tanko plastjo prsti.









 

Vrtni koledar - JANUAR

Ta mesec verjetno ni vabljiv za delo na vrtu. Kljub temu pa se lahko aktivno ukvarjate s svojim vrtom. Novo sajenje, planiranje, iskanje drugačnih rastlin...

•    Ob ugodnem vremenu lahko sedaj posadite prve sadne grme.           

•    Če imate rastlinjak, lahko posadite prvo zelenjavo in pelargonije.

•    Ob vremenu brez zmrzali lahko previdno obrežete sadna drevesa.

•    Do sredine januarja lahko obrežete tudi trto. Nato se začne pretakati
     sok in rastline lahko izkrvavijo

•    Odstranite sadna drevesa, ki jih ni mogoče več pomladiti.

•    Obrežite ribeze in kosmulje. Pri rdečih ribezih in kosmuljah močno skrajšajte stranske poganjke, ki so   
      lani plodili. Pri črnem ribezu pa v celoti odstranie tretjino do polovico najstarejših poganjkov.

•    V kolikor tega niste storili že prejšnji mesec, odstranite poganjke , ki so plodili v letošnjem letu

•   Odstranite vse mumificirane plodove, ki ste jih spregledali jeseni. S tem boste preprečili širjenje bolezni. 

•     Poškropite sadna drevesa s škropivi na osnovi maščobnih kislin, da odstranite prezimovajoče listne uši in kaparje.

GOJI JAGODA

                                             Kaj so goji jagode ???

Goji jagoda oz. navadna kustovnica (Lycium barbarum) je trajna, zdravilna rastlina, ki je doma na severu Kitajske.

Rastlina zraste v do 3 metre visok grm, najpogosteje pa se jo vzgaja kot drevo s povešajočimi vejami.

   

Je dvospolna, listopadna rastlina. Cveti z majhnimi vijoličnimi cvetovi od julija dalje. Rodi vse do prve zmrzali in dobro prenaša      sušo in mraz. 

 Plodovi so rdeče, podolgovate jagode velike do 2 cm. Rodnost doseže v drugem letu, v letih maksimalne rodnosti pa nam vsaka rastlina zagotavlja do štiri kilograme plodov.

 KAKO SADIMO IN KDAJ ?

Sadike goji jagod sadimo spomladi ali jeseni (sadike v lončkih čez celo leto)

Sadimo na izpostavljene sončne lege
           Sadilna razdalja naj bo 1,5x2 m
           Glede zemlje je nezahtevna rastlina (dobro raste tako v peščeni, kot tudi v težji zemlji )

RECEPTI & UPORABA GOJI JAGOD

ČOKOLADNA NEBESA – torta iz antioksidantov

recept objavljen v oddaji Dobro jutro, Savina A. Ritter, mojstrica joge obraza, pisateljica, nutricistka)

'Testo":
200 g indijskih oreščkov
ščepec himalajske soli
1 žlica deviškega kokosovega olja
2 veliki žlici 100% biološkega, nesladkanega kakava v prahu
5 datljev ali 0,5 dcl soka iz cili sadeža
1 čajna žlička mace v prahu
Premaz:
1 velika žlica nesladkane marmelade iz kakijev (ali česarkoli drugega)
Nadev:
3 velike žlice albuminske skute iz sladke sirotke
3 velike žlice kozjega mascarpone sira
2 veliki žlici 100% biološkega, nesladkanega kakava v prahu
½ čajne žličke ashwagade (kraljeve ayurvedske rastlinice)
2 veliki žlici goji jagod
Okras: lističi iz mandljev
V kavnem mlinčku zmeljemo indijske oreščke, jih stresemo v mešalnik, ter dodamo ostale sestavine. Premešamo, ter maso razporedimo na pladenj. Testo na tanko premažemo z maremelado.Zdaj v mešalnik dodamo sestavine za nadev, ki mora postati popolnoma gladka krema. Na debelo jo nanesemo na testo. Jo potresemo s kakavom v prahu, ter okrasimo z mandljevim lističi


PRIDRUŽITE SE NAM NA FACEBOOK-U   http://www.facebook.com/vrtnarstvo

Pozdravljeni, vrtičkarji

Pozdravljeni, vrtičkarji

V vrtnarstvu Kržič se nam je v času delovanja v naši stroki nabralo veliko stvari , ki so na različne načine povezane z vrtom in rastlinami. Zato si želimo na našem blogu vse to ubesediniti in vam svoje znanje posredovati v strokovni in zanimivi obliki. 

Naj vas že na začetku povabimo, vsakega izmed vas, k sodelovanju, pa naj bo to z nasvetom, vprašanjem,pohvalo, predlogom...

Zavedamo se ,da je pred nami vrsta izzivov.Eden glavnih pa je , predstaviti delo na vrtu na drugačen, zanimiv način. Verjetno se sprašujete, kaj bo na našem blogu tako drugačnega in novega. Prav je da v uvodnih besedah povemo da je vrtnarstvo Kržič družinsko podjetje z lastno proizvodnjo in prodajo. Ob vsakdanjem stiku z rastlinami se nam je porodila ideja da svoje znanje in izkušnje delimo z vami. Tako bomo večkrat tedensko predstavljali rastline,vrtove...

PREDSTAVITEV VRTNARSTVA KRŽIČ:

Proizvajamo okrasne in sadne rastline za vrt. V drevesnici imamo na razpolago celoten sortiment rastlin za ureditev vašega vrta. Ukvarjamo se tudi s svetovanjem glede vzgoje in oskrbe rastlin preko spleta, v sami drevesnici pa pomagamo pri pravilni izbiri rastlin za zasaditev na določeno lego ali kraj s posebnimi zahtevami.

Rastline, ki jih ponujamo so klimatizirane na naše podnebne razmere, tako da ob postavitvi na vaš vrt ne doživljajo nobenega šoka in lahko normalno rastejo naprej.